Z odzivi na zapis prejšnjega tedna ste me spodbudili, da nekoliko bolj precizno zapišem idejo, kako bi se lahko vinarji vrinili v nakupni proces potencialnih pivcev vina v restavracijah. Vsem, ki ste mi pisali, da Vivino (in kopica drugih servisov) že dolgo obstaja, bi poskušal orisati še en drugačen pogled.
Vivino je fajn. Ampak …
Torej – poznam Vivino. Tudi sam ga občasno uporabljam. Vivino je fajn, če vodiš dnevnik preizkušenih vin. Da vidiš, kaj si že probal in kako ti je bilo všeč. Ciljna javnost so torej bolj kot ne poznavalci vin. Vsekakor ne tisti občasni pivci, ki poznajo vsega skupaj morda pet vinarjev in vedno naročajo Batič rose, kamor koli pridejo.
Vivino je ok, ampak me ne pozna. Jaz hočem osebnega sommeliera. Click To Tweet
Vivino se mi zdi prav tako fajn zadeva, da na hitro preveriš cenovni razred nekega vina, ki ga ne poznaš, če že ostalo lahko razbereš z etikete na steklenici. Sploh pa se mi zdi pri Vivinu praktično, da ni treba tipkati naziva vina oz. kleti – vnos narediš zgolj s fotografiranjem etikete, kar v idealnih razmerah res natančno deluje. Ampak …
Dnevnik preizkušenih vin ali sommelier na telefonu?
Več ljudem (manj izobraženi pivci vina) bi koristila predvsem ena drugačna funkcionalnost aplikacije. Predstavljajte si storitev na telefonu, kamor vpišete deset svojih top vin. Recimo, da je eno med njimi Batičev rose. Namenoma sem ravno to vino izbral kot primer. Trdim, da večina fanov Batičevega roseja ve o tem vinu več ali manj le to, da jim je to vino izredno všeč. Kaj dosti več o njem pa niti ne. Ne vedo npr. niti, ali gre za suho ali polsuho vino. Da se ostalih vinskih karakteristik sploh ne dotikam.
Predstavljam si scenarij, ko fan Batičevega roseja pride v restavracijo in naroči svoje omiljeno vino. Čeprav je omenjeno vino dobro zastopano na vinskih kartah slovenskih restavracij, se lahko zgodi, da natakar pove, da ga žal nimajo. Pove pa, da ima Erzetičev rose in Štokljev rose. Čeprav sta oba roseja, sta si precej različna … Kateri vam bo bolj všeč? Se boste naslonili na nasvet natakarja?
- Si predstavljate storitev, ki pove, da se Erzetičev rose po vseh vinskih karakteristikah 93-odstotno ujema z Batičevim, Štokljev pa le 81-odstotno.
- Si lahko predstavljate, da ima ta ista storitev tudi vinske karte vseh boljših restavracij in da ima vsako vino na vinski karti posamezne restavracije pripisan tudi odstotek ujemanja z vašim vinskim okusom? Tega ste opredelili z izborom 10 najljubših vin ob registraciji v storitev, storitev pa to prevede v karakteristike vina, ki vam ustrezajo, in to primerja z vsemi vini v svoji bazi.
- Bi vam kaj pomenilo, če bi aplikacija lahko podatek o ujemanju kombinirala še z ujemanjem s hrano, ki je na voljo v restavraciji? Ali nemara celo omogočala iskanje primernih vin za k posamezni jedi, ki bi jih razvrstila po stopnji ujemanja z vašim zlatim izborom v nastavitvah?
- Kaj pa, če bi storitev omogočala iskanje restavracij glede na nabor vaših top vin oz. tistih, ki se z vašim izborom najbolje ujemajo? In sploh ne greste v restavracijo, ki nima Batičevega roseja … To pa v celoti spreminja igro gostincem. Kar naenkrat bi se znalo zgoditi, da bodo hoteli imeti vsi bogate vinske karte.
- Se vam zdi koristno, če bi ob prihodu v restavracijo ali njeno neposredno bližino dobili potisno obvestilo ali SMS, kaj v tem lokalu najbolj ustreza vašemu okusu?
V primerjavi z vsem zgoraj naštetim se meni Vivino sploh ne zdi več uporabna zadeva. Itak ne maram beležiti in javno razkrivati, kaj vse sem že pil. Morda bi se kdaj našel kdo, ki bi mi očital, da imam težave z alkoholom. Nikoli ne veš.
Vse se da digitalizirati, spraviti v app in personalizirati. Tudi vinsko karto. Click To Tweet
Drugačen pristop k analizi trga
Verjetno ni treba posebej pisati, kako bi se lahko vinarji “vrivali” v nakupno pot potencialnih kupcev vina v restavracijah. Med organske zadetke – ujemanje s top izborom – bi lahko porinili tudi kak plačan “priporočen” izbor. Seveda bi moral biti v neki meri skladen z okusom pivca, sicer si kaj dosti koristi s tem vinar ne bi naredil.
Poleg tega vidim dodatno korist v zbiranju podatkov o okusih pivcev in njihovem gibanju. Če bi vinar, ki prideluje barikiran chardonnay, imel podatke, koliko pivcev, ki so jim takšna vina všeč, obišče določeno restavracijo, bi z mnogo več argumenti znal nagovoriti gostinca, da uvrsti njegovo vino na karto. Prav tako bi bili analitični podatki lahko koristni tudi za gostince. Ti bi imeli bistveno boljši pregled nad tem, kaj je všeč njihovim gostom. Po mojem mnenju bi vsi na ta način nekaj pridobili, le natakarja bi v določeni meri razvrednotili. Ali pa mu olajšali delo. Kakor kdo hoče videti …