Prejšnjo nedeljo sem preživela v družbi svojih prijateljev na domačem balkonu. Ko je sonce že zašlo in je glasba iz novega bara ob Ljubljanici postala le še kulisa, je prijatelj pričel pripovedovati zgodbo o svojem očetu in njegovi novi kosilnici. Gre za robotsko kosilnico, je povedal, ki nekako tako kot robotski sesalec vsak dan »obdela« njihovo zelenico in skrbi za to, da je trava zmeraj visoka le natanko toliko milimetrov, kot si njen lastnik želi. Dela tudi ponoči? Seveda, ima nameščene posebne luči. Ali te lahko povozi? Ni šans, ima senzor, ki jo ustavi takoj, ko pred sabo zazna oviro.
Babica vs. robot
Samo ti dve vprašanji sta bili potrebni za razjasnitev celotnega misterija okrog robotske kosilnice trem poslušalcem zgodbe tistega nedeljskega večera. In potem je tukaj prijateljeva babica. Ker si hišo deli s svojo družino – in posledično po novem tudi z robotsko kosilnico – se je njeno življenje tistega dne, ko se je na dvorišču znašel nov »družinski član«, dodobra spremenilo. Saj si predstavljate, kajne? Osebi, ki je pred časom travo kosila še s srpom in koso, je pač robotska kosilnica malodane lik iz znanstvenofantastičnega filma, zato omenjeno napravo vse dneve opazuje, ji nadobudno sledi ter neprestano hodi za njo. Zakaj? Ker se robota boji. Ker ga ne razume. Ker mu ne zaupa.
Vas je strah, ker vaša naprava točno ve, kaj vas zanima in česa si želite? Click To Tweet
Če sem čisto iskrena, velikokrat tudi v sebi prepoznam takšno babico, ki se s srpom v roki čudi sprehajajočemu se robotu. Krajša generacijska razlika, podoben strah pred neznanim. Čeprav sicer z navdušenjem prikimavam in se veselim pralnega stroja, ki mi bo znal povedati, kakšna je voda v moji kopalnici (kot je pred časom zapisal Miha), priznam, da me še vedno spreleti srh, ko na primer vidim, da moj telefon ve, da kupujem novo blazino za jogo in da povrh vsega iščem prav takšno, ki je dovolj lahka, da jo lahko nesem s seboj na potovanja.
Ne glede na to, da so vsi podatki do potankosti točni in – še pomembneje – da je bila moja izkušnja konkretno tega spletnega nakupa zaradi personaliziranih informacij dejansko veliko lažja, hitrejša in udobnejša, del mene bije bitko moralnosti – pa je to prav?
Stranger – danger
Nekje sem prebrala, da teorije zarote nastanejo takrat, ko ljudje nečesa ne razumemo in si zato kompleksni pojav skušamo razložiti poenostavljeno. Če tudi vam zdajle v glavi odzvanjata besedi »Big Brother«, potem smo na isti valovni dolžini. Mar ni smešno? Medtem ko se nekaterim objavljanje vsake podrobnosti njihovih življenj na družabnih omrežjih zdi popolnoma sprejemljivo, jim lahko personaliziran oglas v spletnem brskalniku sproži rdeči alarm. Zakaj? Predvidevam, da zradi tega, ker večina ljudi, sploh pripadniki generacij Y ali X, na zasebnost na spletu še vedno gleda skozi prizmo strahu. Na nekatere stvari so se že navadili, drugih še niso povsem sprejeli. Kar se mi zdi problematično, je sledeče: ta strah nemalokrat zamegli pogled do te mere, da se le redko spomnijo na koristi, ki jih novosti prinašajo, ali, še pogosteje, te koristi redko priznajo na glas.
Teorija zarote - ko ljudje nečesa ne razumemo in si kompleksni pojav razlagamo poenostavljeno. Click To Tweet
Vi morate pomagati svojim strankam premagati njihove strahove
Saj ste že uganili, kam ciljam, kajne? Vi ste tisti, ki boste morali svojim strankam premagati njihove strahove. Le tako bodo namreč lahko prepoznali koristi vašega izdelka ali storitve.
In to storite z dobro mero razumevanja. Dejstvo namreč je, da tehnološki napredek poteka izjemno hitro, zato je še najbolj gorečim »early adopterjem« praktično nemogoče spremljati vse novosti, ki se pojavljajo na trgu. Nepoznano velikokrat pomeni nerazumljivo in zato na nek način »strašljivo«. Že prav, vsaka sprememba pri posamezniku terja svoj čas in ne nazadnje se bo tudi nič hudega sluteča babica zagotovo čez čas navadila na svojega robotskega prijatelja. A če se boste strahov svojih strank vsaj zavedali ali jih po možnosti še pričeli aktivno nagovarjati ter s tem postopoma odpravljati njihove dvome in pomisleke, boste svojim strankam pomagali bojevati njihov osebni boj z nevidnim sovražnikom ter tako pri njih ustvarili prostor za posluh.
[email protected]
P.S. Če vas je današnji zapis opogumil za korak naprej, vas vabim k branju priročnika »Kako tržiti v svetu, kjer marketing ne deluje več«. Obljubim, da bo ta prinesel še več navdiha! 😉