Prvič, ko sem v Ameriki naročala kavo, sem se počutila popolnoma izgubljeno.
“Latte, please,” sem rekla medtem, ko so bile moje oči še vedno prilepljene na njihov meni nad barom.
Nato se je vsul rafal vprašanj – ali bom ledeno ali vročo, kakšno velikost, s kakšnim mlekom (polnomastno, posneto, mandljevo, ovseno, kokosovo), za na pot ali jo bom spila v kavarni ter kakšen okus sirupa želim (koliko imajo teh, nisem upala vprašati).
V bistvu sem si želela samo eno navadno belo kavo, kakršno sem poznala iz Slovenije, a sem se kar naenkrat ob vseh vprašanjih počutila, kot da sploh nisem več prepričana v končno izbiro.
Še dobro, da sem bila v eni čisto običajni kavarni – če bi namreč šla v Starbucks, bi se tam število izbir še potrojilo.
In ko izbira med neštetimi možnostmi postane preveč obremenjujoča, kar se v ZDA pogosto zgodi, se rešitev pogosto skriva na družbenih omrežjih.
Na Instagramu boste recimo našli profile, posvečene temu, kako sestaviti “popolno sezonsko kavo”. Pumpkin Spice Latte kavo z aromami, značilnimi za bučno pito, se v ZDA vsako jesen spremeni v pravo senzacijo.
Gre za simbol moderne potrošniške kulture, kjer nas obilica možnosti hkrati privlači in utruja.
Prav to dilemo izbire je odlično opisal Barry Schwartz, avtor knjige The Paradox of Choice (Paradoks izbire).
“Vsakodnevne odločitve – velike in majhne – postajajo vse bolj zapletene zaradi preobilja izbire, s katero smo soočeni. Predvidevamo, da več izbire pomeni boljše možnosti in večje zadovoljstvo. A prevelika izbira lahko vodi v dvom o lastnih odločitvah, še preden jih sploh sprejmemo, vzbuja nerealna pričakovanja ter da za neuspeh krivimo sami sebe. Na dolgi rok to vodi v paralizo pri odločanju, tesnobo in nenehni stres.”
Z vplivneži skozi kaos
Seveda ne moremo mimo še enega trgovca z neverjetno izbiro – Amazona.
Natančno število izdelkov na ameriškem Amazonu ni javno objavljeno, je pa znano, da platforma vključuje več milijonov izdelkov v številnih kategorijah. Čeprav se lahko igrate s filtri, da presejete izbiro, ko iščete določen produkt, je včasih še vedno nemogoče sprejeti odločitev.
Kdo vam lahko pomaga? Vplivneži, seveda.
V ZDA so vplivneži postali ključni akterji v potrošniški ekonomiji zaradi svoje sposobnosti vzpostavljanja zaupanja in avtentičnosti pri sledilcih. Njihova priporočila delujejo kot osebna priporočila prijatelja, kar je v svetu preobilja možnosti še posebej dragoceno.
Poleg tega omogočajo blagovnim znamkam dostop do zelo specifičnih ciljnih skupin, kar običajni marketinški kanali težko dosežejo. Postali so “vodnik skozi potrošniški kaos”.
Amazon Influencer Program
Eden izmed vodilnih primerov institucionalizacije vplivnežev je Amazon Influencer Program. Ta program vplivnežem omogoča ustvarjanje lastne izložbe na Amazon.com (tako imenovan Amazon Storefront), kjer lahko promovirajo izdelke, ki rezonirajo z njihovim občinstvom. V zameno vplivneži prejemajo provizije za nakupe, opravljene prek njihovih priporočil. Ta model ne le monetizira vpliv vplivnežev, temveč tudi poenostavi nakupovalno izkušnjo za potrošnike, ki iščejo zanesljiva priporočila.
Uspeh Amazon Storefronts temelji na treh ključnih elementih: personalizaciji, zaupanju in praktičnosti. Kupci ne iščejo le izdelkov – iščejo zaupanje v priporočila, ki jih vplivneži gradijo s svojimi izkušnjami in verodostojnostjo.
Paradoks materializma in minimalizma
Američani so privrženci materializma in minimalizma. Na eni strani so navdušeni nad nakupovanjem in kopičenjem, na drugi strani pa (jih kar precej) želi doma dajati vtis minimalizma. Ko se zaloge začnejo kopičiti, potrebujejo rešitve, kako zmanjšati nered – a te rešitve pogosto spodbujajo še večjo potrošnjo.
Ekipa The Home Edit, na primer, ponuja izdelke za shranjevanje in organizacijo doma. Njihova filozofija je, da se vse da urediti z dovolj košarami, škatlami in nalepkami – seveda pa vse to vodi k nakupu novih pripomočkov. Spodaj recimo njihova Amazonova izložba (Amazon Storefront) o tem, kako čim bolje organizirati prostor pod kuhinjskim koritom z idejami in neposrednimi povezavami do izdelkov (https://www.amazon.com/shop/thehomeedit/list/QHBYEI3X4STO?ref_=aip_sf_list_spv_ofs_mixed_d). Ko uporabnik kupi katerega izmed izdelkov iz seznama, dobijo določen procent od prodaje.
Druga rešitev za odpravo navlake pa so najemi skladišč (storage units) – skladiščnih enot, kjer ljudje shranjujejo stvari, za katere doma preprosto ni več prostora. Industrija skladiščenja je v ZDA izjemno razvita; po zadnjih podatkih je več kot 50.000 teh objektov po vsej državi. To pomeni, da so skladiščni prostori postali skoraj tako pogosti kot supermarketi! Skoraj 20 odstotkov Američanov najema skladiščni prostor, razlogi zanje pa so seveda različni (selitve, renovacija ipd.), a nekaj od tega jih najema tudi zato, ker doma nimajo več dovolj prostora za vse, kar so kupili.
Black Friday: Kaj se res splača?
Moč vplivnežev zares zasije v času sezonskih nakupovalnih praznikov, kot je Black Friday, ko postanejo nepogrešljiv vir informacij za milijone Američanov.
Sezname, ki izpostavljajo najboljše ponudbe, pogosto najdemo tako na družbenih omrežjih kot v uglednih medijih. Takšna priporočila niso zgolj povzetek popustov, temveč tudi vodič skozi morje izbire – in predstavljajo priložnost, da ugotovite, kaj se (po njihovih besedah) res splača kupiti.
Kot rečeno, o tem ne poročajo samo posamezniki, pač pa tudi mediji. New York Times ima denimo prav posebno sekcijo medija, imenovano Wirecutter, ki je namenjen izključno priporočanju izdelkov, seveda z ustrezno umeščenimi affiliate povezavami.
Tole je denimo njihov seznam najboljših ponudb za črni petek (Black Friday): https://www.nytimes.com/wirecutter/money/best-early-black-friday-deals-2024-1114/
Morning Brew: Kuracija novic za sodobne bralce
Gre za e-novičnik, ki dnevno kurira najpomembnejše poslovne, tehnološke in kulturne novice. Sproščen ton in jedrnato pisanje omogočata, da bralci v le petih minutah dobijo vse ključne informacije, ki jih potrebujejo ob jutranji kavi.
Ko je izbire preveč
Izbira je eden največjih privilegijev sodobnega časa, a hkrati tudi njegovo najtežje breme. Čeprav vplivneži, algoritmi in platforme s kurirano vsebino obljubljajo, da bodo poenostavili naše odločitve, nas pogosto pahnejo v začaran krog nenehnega kopičenja in iskanja zadovoljstva.
Sociologinja in filozofinja dr. Renata Salecl, avtorica knjige Izbira, pravi, da proces odločanja v kapitalizmu nikoli ne prinaša resničnega zadovoljstva. Sistem temelji na nenehnem iskanju objektov, ki bi nas vsaj začasno osrečili. Ker pa te popolne zadovoljitve ne najdemo, vedno znova iščemo nove predmete in nove izbire.
Paradoks izbire se ne kaže le pri nakupovanju, temveč sega globoko v naša zasebna življenja – na primer pri izbiri partnerja. Sigmund Freud naj bi po nekaterih virih prijatelju, ki se je odločal med dvema ženskama, cinično odgovoril: “Kadar gre za manjše stvari, lahko dolgo razmišljamo. A ko gre za velike odločitve v življenju, jih je treba sprejeti v trenutku.”