Če ste že prebrali knjigo Četrta industrijska revolucija ali ste naleteli vsaj na nekaj izsekov iz te knjige, potem ste najbrž že seznanjeni z napovedjo, da bodo v naslednjih 10 do 20 letih v Združenih državah Amerike računalniški sistemi nadomestili kar 47 % zaposlitev. Schwab se je v svoji knjigi naslonil na raziskavo oddelka Oxford Martin (Univerza v Oxfordu), kjer so preučevali dovzetnost različnih delovnih mest za uvedbo računalniških sistemov in na podlagi obsežne raziskave zasnovali preglednico, v kateri so različni poklici opredeljeni glede na verjetnost njihove avtomatizacije (in posledično izginotja ali vsaj radikalne spremembe):

Če je tudi vaš poklic eden izmed tistih, ki je v zgornji in ne spodnji tabeli, vas najverjetneje skrbi.

Saj prepoznate logiko, kajne? Tiste poklice, ki danes v glavnem sestojijo iz opravljanja rutinskih, naučenih nalog, bodo v prihodnosti prevzemali vedno bolj visokozmogljivi računalniki, tej avtomatizaciji pa ne botruje samo razvoj vse zmogljivejših algoritmov, robotov in drugih oblik nečloveških virov, temveč tudi poenostavitev in sistematizacija delovnih mest, ki jo podjetja izvajajo že vrsto let, da bi jih lahko dodeljevala zunanjim ali tujim izvajalcem in omogočila tako imenovano »digitalno delo«.

Primer: dostavljavec.

Ker si teoretične napovedi najlažje predstavljam na podlagi konkretnega primera, sem se odločila raziskati, kako bi lahko spremembe, ki jih povzemamo pod pojmom četrta industrijska revolucija, izpodrinile enega izmed navedenih poklicev iz zgornje tabele. Ker sem le nekaj minut pred pričetkom pisanja tega zapisa opravila spletni nakup, ki ga v mojih očeh skoraj neobhodno spremlja nekajdnevni stres, povezan s prevzemom pošiljke, sem se odločila, da za primer izberem poklic dostavljavca.
Komaj čakam, da mi paket dostavi robot. Škoda samo, da ne bo tako postaven kot visoki DHL-ovec z modrimi očmi. Click To Tweet
Če bi želela ugibati pot, po kateri se bo poklic dostavljavca počasi spreminjal in nagibal proti avtomatizaciji, bi ta bila najverjetneje takšna:

  • Sprva se bodo naloge dostavljavcev zahvaljujoč tehnologiji precej optimizirale. Dostave bodo namreč prevzemali ljudje, ki na nekih (mikro) lokacijah že opravljajo druge prevoze, tehnologija natančnega usmerjanja in povezovanja pa jim bo omogočila, da te naloge učinkovito združujejo. Lep primer tovrstnega povezovanja uvaja Uber, ki z dovršeno tehnologijo svojim voznikom omogoča, da na primer obenem prevažajo osebo, dostavijo naročilo hrane ter spletni nakup.
  • Potem bodo naloge dostavljavcev vse pogosteje prevzemali nečloveški viri, ki bodo avtomatizirano opravljali naročene dostave. Čeprav smo danes še na točki razvoja takšnih »robotskih dostavljavcev«, glavni igralci na tem področju (ki mimogrede niso več dostavne službe, temveč IT-podjetja!) hitijo k lansiranju najbolj optimalne rešitve. Medtem ko Amazon razvija svoje Prime Air drone, ki obljubljajo dostavo 2,3 kg težkega paketa v 30 minutah, Google X Lab v iniciativi Project Wing razvija majhna dostavna letala. Pa to še zdaleč ne pomeni, da bo v prihodnosti vsa dostava potekala po zraku. Google je že pred slabim letom patentiral samovozeče se tovornjake za dostavo naročil do vrat, ki bodo sestavljeni iz več zaklenjenih »poštnih predalov«, ki jih bodo prejemniki lahko odklenili s pomočjo PIN-številk ali svojih kreditnih kartic. Avtomatiziranega »robotskega kurirja« (pravzaprav do današnjega dne kar 75 takšnih robotov) so razvili tudi pri Starship Technologies, kjer upajo, da bodo lahko »zadnjo miljo«, najdražji del vsake dostave, prepustili majhnim, tehnološko dovršenim robotkom.
Natakarji, kurirji, tajniki in kmetje boste čez 20 let popolnoma odveč. Na vaših delovnih mestih bodo roboti. Click To Tweet
Ko se bodo zgoraj omenjene rešitve razvile in razširile do te mere, da bodo postale del našega vsakdana, dostavljavcev in kurirjev, kot jih poznamo danes, ne bomo več potrebovali. V primerjavi z njihovimi računalniškimi tekmeci bodo preprosto predragi, prepočasni in preveč zmotljivi. Ni pa nujno, da njihovih veščin in sposobnosti ne bomo potrebovali v nekih drugih poklicih, takšnih, ki jih danes še ne poznamo. Po oceni, ki pravi, da bo kar 65 % otrok, ki se letos pričenjajo šolati v osnovnih šolah, opravljalo poklice, ki danes sploh še ne obstajajo, lahko predvidevamo, da nas na področju zaposlitev ne čakajo le izgube, temveč predvsem spremembe. Na njih se lahko pričenjamo pripravljati že danes.

P. S. Čeprav dejavnost našega podjetja na prvo žogo ni povezana z dostavnim poslom, upam, da ste razumeli namen mojega današnjega zapisa. Kot podjetje, ki svojim partnerjem uvaja inovacije na področju marketinga in prodaje, je namreč bistvenega pomena, da v podjetju zelo dobro razumemo vpliv tehnologije na vse poklice in panoge, saj le tako pridobivamo širše razumevanje o spremembah, ki oblikujejo današnji svet. In če vas podrobneje zanima, kakšen bo ta svet že jutri, vzemite v roko Schwabovo Četrto industrijsko revolucijo. Jo toplo priporočam.