Takoj po novem letu je japonska zavarovalnica Fukoku Mutual Life Insurance objavila novico, da bo v kratkem zamenjala 34 svojih sodelavcev z IBM-ovim Watsonom.
Umetna inteligenca postaja vse bolj uporabna in se kot taka vriva na vse več področij. Mimo tega ne moremo več, čeprav bi želeli, v resnici pa si tega sploh ne želimo. Kdo bi si bolj želel diagnoze zdravnika s 50% natančnostjo kot diagnoze z 90% natančnostjo, ki jo postavi sistem z umetno inteligenco? Jaz že ne.
Trenutna umetna inteligenca je že na stopnji, da specializirana področja z ogromnim obsegom podatkov obvladuje bolje od človeka. Mednje uvrščamo vse od zavarovalništva, bančništva, prava do medicine, da o poklicih, ki so precej bolj rutinski in manj zahtevni, kot so logistika in transport, klicni centri in podobno, sploh ne govorim. Naloge, ki jih računalnik lahko naredi bolje od človeka, so trenutno pogojene s podatki, iz katerih se lahko uči (veliko hitreje od človeka), poleg tega morajo biti standardizirane in ponavljajoče se.
Vas je že kaj strah, da vas v službi kmalu nadomestijo z računalnikom? Click To Tweet
Sam verjamem, da bodo računalniki kmalu sposobni opravljati tudi intelektualno bolj kompleksna opravila. Taka, kjer ne bodo več specializirani samo za eno področje, ampak bodo znali kombinirati znanje z več področij, kar je trenutno glavna razlika in prednost človeka pred umetno inteligenco.
Mogoče se nam zdi, da smo v Sloveniji še daleč od tega. Da bi bile službe pri nas ogrožene zaradi računalnikov, še preveč zaostajamo za najbolj razvitimi, Japonska pa je tudi precej daleč.
Nedvomno je težko oceniti, kdaj nastopi trenutek, ko neka inovacija dejansko prinese posledice. Lep primer je Kodak, ki je bil leta 1996 peto najbolj vredno podjetje na svetu. Ne glede na to, da so se inovacije pri zajemu in shranjevanju slik in dokumentov začele več kot 20 let prej, so svoje prihodke povečevali vse do leta 1996. Tudi to, da je digitalni fotoaparat že leta 1975 izumil prav njihov inženir, jim ni pomagalo prepoznati nevarnosti. Ker niso prepoznali trenutka, ko sta digitalni zajem in shranjevanje tehnološko in uporabno prehitela fotografski film, so le tri leta po vrhuncu svojega uspeha pristali na robu bankrota.
Inovacije – razlog za skrb ali enkratna priložnost?
Kot rečeno, inovacije in z njimi spremembe se dogajajo tako rekoč vsakodnevno že desetletja, če ne stoletja. Vedno so s seboj prinesle tudi negativne vplive, med katerimi so izgube delovnih mest (pomislimo samo na čase, ko so uvajali stroje v kmetijstvu, industriji in drugih dejavnostih), a so hkrati vedno ponudile tudi nove priložnosti.
Če želimo priložnosti izkoristiti, je treba spremembe pravi čas zaznati, se nanje pripraviti in se prilagoditi. To pomeni več strateškega razmisleka in načrtovanja sprememb. Več produktnega vodenja in prilagajanja ponudbe trgu. Več uvajanja novih tehnologij, metodologij in pristopov v različnih procesih. Vse skupaj pa izvajati bolj učinkovito.
Torej, tudi če se boste morali posloviti od svojega dela, kot ga poznate danes, ker ga bo prevzel nek pametni računalnik, se na to pripravite in sprejmite spremembe kot priložnost. Začnite razmišljati, kaj bodo spremembe prinesle in kje se bodo z njimi pojavile nove priložnosti ter jih izkoristite. Če ne veste kako, se javite. Mi imamo dovolj idej.
[email protected]