Prejšnji četrtek se je svet ukvarjal s fenomenom Steva Jobsa. Nekateri so si zavrteli njegov govor stanfordskim diplomirancem, jaz pa sem si pogledal dan staro predstavitev njegovega najnovejšega produkta – iPhone 4S. Moram priznati, da tudi če sem si kupil iPada obeh generacij, nisem tak Apple fan, da bi mrzlično čakal njihove predstavitve in jih celo spremljal v realnem času. Tokrat sem si vzel ta čas bolj v počastitev njegovega spomina …
Dan prej sem v odzivih po socialnih omrežjih bral, da je bila predstavitev 4S prava katastrofa in da nastopajoči niso znali naslikati zgodbe, kakršnih smo bili vajeni od pokojnega Jobsa. Vse skupaj je bilo nekako v duhu, da je Steve Timu pustil prevelike čevlje …
Če zanemarim menjavo frontmana predstave s sicer zelo zvestim občinstvom, ugotavljam, da je razočaranje bolj stvar prvega vtisa. Sam menim, da res niso znali pravilno skomunicirati po moji oceni ključne novosti. Ali pa sprememba, celo revolucija, ki se skriva v novem izdelku, na prvi pogled ni tako očitna ali pa zaželena, da bi jo zaznali vsi tisti Apple fani, ki so po moji oceni pričakovali predvsem (kot vedno) nov dizajnerski presežek. Tega tudi po moji oceni ni bilo, a tudi ne čutim takšnih potreb …
Steve Jobs je ime, ki je že zapisano v zgodovini. Je človek, ki je s svojim podjetjem verjetno res največ prispeval h konzumeraciji IT-izdelkov. Ni odkrival novih stvari. Je pa že odkrite stvari prvi znal narediti uporabne. Tu je bil genij. Leta 2007 nam je npr. ponudil telefon, s katerim se da surfati. Jaz sem imel Nokio, ki je to funkcijo imela vsaj 5 let prej. A žal ta funkcija ni bila uporabna. Prav tako Apple ni odkril tabličnega računalnika. Je pa naredil prvega uporabnega. Njihovi izdelki preprosto delujejo. Če bo slednje držalo tudi s 4S, nam ta prinaša novo revolucijo uporabniške izkušnje v IT-industriji.
Moram priznati, da nisem ravno privrženec touch tehnologije. Pogrešam tipkovnico. S tipkovnico hitreje odgovorim na maile. Naredim manj tipkarskih napak. Sploh pa je touch neuporaben v avtu … In vesel sem, da tudi največji promotorji »praskanja« gledajo na touch podobno.
Čez leta se Jobsa ne bomo spominjali samo po njegovih dobro prodajanih iNapravah. Njegova ikona se bo počasi prenesla na raven abstraktnih pojmov uporabniške izkušnje, ki so jo uveljavili njegovi izdelki. In če bo ekipa Appla v njegovi odsotnosti ohranila karmo, da iNaprave delujejo in so enostavne in potrošniku prijazne za uporabo, bomo Jobsa slavili tudi kot očeta pogovarjanja z računalnikom. Predstavitev iPhone 4S me je (skoraj) prepričala (še preden sem preizkusil izdelek), da je v Applovih laboratorijih (kako stvar tudi kupijo zunaj) dozorela tehnologija prepoznave glasu in razumevanja konteksta.
Zdi se mi, da prihajamo v obdobje, ko ne bomo več obžalovali, da se v naš šolski sistem ni uspelo umestiti strojepisju oz. desetprstnemu slepemu tipkanju. Začeli bomo obžalovati, da nas šolski sistem ni prisilil k bolj intenzivnemu učenju oz. boljšemu znanju svetovnih jezikov. Skoraj prepričan sem, da tehnologija prepoznave glasu in kontekstnega razumevanja nikoli (ali pa vsaj še zelo dolgo ne) ne bo podprla slovenskega jezika. Tehnološkim velikanom bo poslovno bolj smotrno podpreti bavarski dialekt nemščine kot slovenščino. Še kaj drugega prej pride na vrsto kot slovenščina. Tudi zaradi naših sklanjatev, dvojine, glagolskega vida in drugih »komplikacij«, ki zagotovo ne poenostavljajo razvojnega izziva strojni prepoznavi glasu …
Zdi se mi, da se bomo v prihodnjih 5 letih začeli pogovarjati s svojimi elektronskimi napravami. Tako kot smo potrebovali skoraj 5 let, da smo začeli množično »praskati«. Precej prepričan sem, da se nisem prenaglil s to izjavo. Prepoznavo glasu v telefonih poznamo vsaj 10 let in zdaj si obetam, da bo počasi postala uporabna. Če komu to lahko uspe, je Apple med prvimi, na katere bi upal položiti svoj evro. Glede na dosedanje izkušnje …
Bo pa prepoznava glasu in kontekstno razumevanje smrt za naš jezik. Tehnologija je postala najresnejša grožnja, da bo šla slovenščina počasi v pozabo. Bali smo se tujcev, vpliva EU, slenga mladine (ta je že v večini posledica tehnoloških vplivov (npr. SMS-komunikacija)), … Jezik nam bodo zaradi ekonomskih razlogov »pojedle« korporacije. Tako kot se to že vrsto let dogaja s pisanimi črkami. Prepričan sem, da danes 30 % bralcev mojega bloga ne zna več pravilno napisati velikega pisanega H. Kar na list ga napišite, preden preverite, kako je prav.
Ps.
Upam, da bodo tehnološki velikani, ki se bodo ukvarjali s prepoznavo glasu, podprli vsaj Slavic English. To bi vsaj meni precej olajšalo situacijo.