Že ko s(m)o vsi mislili, da epske sage Game of Thrones ne more preseči noben drug medijski produkt, se je – nepričakovano in brez opozorila kot tudi sama jedrska nesreča – zgodil Černobil. HBO-jeva napeta, grozljiva a hkrati poučna serija, ki z briljantno scenografijo opisuje dogodke tiste usodne pomladi, pa ni zgolj izjemen medijski izdelek – je tudi nepričakovano transparentna lekcija o marketingu.
Steven Soderbergh, slavljeni ameriški scenarist, režiser in igralec, je pred leti povsem brez celofana izjavil »HBO stands for good shit«. Generacija serij zadnjih desetih do petnajstih let – Band of Brothers, Sopranos, Game of Thrones, True detective – je na novo definirala TV zabavo. Vsaka od teh je bila seveda močno podkrepljena z mogočnim HBO-jevim marketinškim strojem, kar je nedvomno pripomoglo k njihovemu uspehu. Posebnost Černobila pa je v tem, da vrhunski marketing ni toliko njegova »kura«, kot je njegovo »jajce«.
Zgodba o Černobilu ni nova. Bila je povedana skozi knjige (npr. Svetlana Aleksijevič), filme, dokumentarce, prežvečena in obdelana večkrat kot meso za piščančjo posebno klobaso. Prvi marketinški uspeh Černobila je nedvomno sila uspešna reciklaža starega. Reciklaža, obogatena z noro igralsko zasedbo, srhljivo scenografijo in povsem nenaključnim časom plasiranja.
HBO-jeva mini serija se je zgodila v napetem geopolitičnem obdobju in je nekakšna »legalna« nadgradnja negativne kampanje proti Rusiji, ki se je začela z namigi o njihovem vmešavanju v volitve ZDA. Černobil je jasna lekcija s področja marketinga držav, saj gre za močan demarketing Rusije ter njenih še vedno prisotnih principov delovanja in reševanja neizogibnih problemov, ki so često posledica istih principov. Rešitev vsakega problema »a la Rusija«: nanj pošlješ neskončno množico ljudi. V bitki za Stalingrad so nad Nemce poslali skorajda 3 milijone večinoma neoboroženih vojakov, ki so pod streli nemških strojnic padali hitreje kot toča z neba. A sama številčna premoč je Nemce pognala v delirij, saj preprosto niso mogli več ubijati. Černobil je reševalo 600.000 ljudi – večinoma neoboroženih s potrebnim znanjem, opremo ali zavedanjem, kakšne bodo posledice. Problem rešen.
Navajeni smo, da nam trgovci in blagovne znamke tržijo vse od kreme proti hemoroidom do resnično učinkovitega pralnega praška. Svojsvenost Černobila je, da uspešno trži katastrofo. Tako naravno kot družbeno. Vsled brutalnemu uspehu serije, ki je na spletni filmski bazi imdb.com postavil rekordne ocene skupnosti, so ljudje začeli dreti v Černobil in na družabnih omrežjih objavljati slike iz preraščenega mesta. Nepredstavljivo, mrtvo in zastrupljeno je postalo popularno. HBO-ju je uspelo iz ljudi izvleči mistično privlačnost nad prepovedanim in nevarnim.
A recept uspešne mini serije je tudi recept, kako uporabiti razvedrilne vsebine za potrebe političnega marketinga. Ravno v času, ko je Černobil ljudi prilepil pred male, malo večje in še večje zaslone, so svetovni voditelji slavnostno pozirali za fotografije ob 75. obletnici operacije Overlord – epskega izkrcanja v Normandiji. A to je že druga zgodba …