Prvega januarja 2020 se je iztekel rok, do katerega je YouTube obljubil, da bo začel uveljavljati pravilo, da morajo biti vsi videi, namenjeni otrokom, označeni z *made for kids*, sicer lahko ustvarjalce doleti kazen, ki jo predvideva zakon o zaščiti zasebnosti otrok COPPA. Čeprav je malo verjetno, da bo kazen doletela kakšnega slovenskega ustvarjalca, je dobro vedeti, da vsebine, ki so označene kot namenjene otrokom, ne bodo več prinašale dohodkov, onemogočene pa bodo imele tudi komentarje, všečke in obvestila. Skratka, tudi če vsebine ne bodo označene za otroke, vendar bo YouTube s pomočjo umetne inteligence ugotovil, da so v njih elementi, namenjeni otrokom, bodo videi dejansko “nevidni” za širšo publiko. Več pa izveste v videu s pogostimi vprašanji. 



V primeru da spletna trgovina deluje z roko v roki z marketinško analitično platformo, celostni pogled na stranko ni nobena težava. Interakcije posameznika so zbrane v analitični platformi v obliki časovnice. Med drugim so na voljo ogledi produktov, odzivi na kampanje, seznami nakupov, priporočila na podlagi pametnih algoritmov ter sentiment do blagovne znamke. Posameznik je tekom interakcij delež hiperpersonalizacije, kar pomeni, da v ustreznih trenutkih po najljubšem kanalu prejme ponudbo, ki odraža najvišjo verjetnost nakupa. V preteklosti so bila za doseganje približka prej opisane izkušnje v uporabi številna orodja. Že razmišljaš o sodobnejšem pristopu, ki združuje vse komponente pod isto streho? 



V zadnjem času se verjetno skoraj ne moreš izogniti izrazu napovedna analitika (angl. predictive analytics)? Lahko bi pomislili, da gre za obliko čarobne paličice, ki prodajalcu med drugim omogoča, da se ukvarja izključno z strankami, pri katerih obstaja najvišja verjetnost zaključka posla, saj o njih ve več kot one same. V resnici ne gre za čarovnijo in stvar je lahko precej enostavna, če je izpeljana na pravi način. Tako kot v kuhinji težko čaramo brez sestavin, tukaj ne gre brez podatkov. 



Razmišljaš kdaj, zakaj se večina napovedi zgodi ravno tako, kot je bilo napovedano, občasno pa smo tudi priča kakšni brci v temo, recimo pri vremenski napovedi? Verjetnost bodočega dogodka se izraža z določeno gotovostjo. Do gotovosti lahko med drugim pridemo na podlagi preteklih podatkov, ki naučijo »pametne algoritme« napovedovati prihodnost oz. izračunavati verjetnosti uresničitve nekega dogodka v prihodnje. Če je prej zapisano prebudilo spomine na srednješolsko matematiko, potem ti bo film Prediction by the Numbers razložil osnove statistike in strojnega učenja, pojasnil, zakaj se napovedi vedno ne uresničijo, predstavil, kaj je modrost množice, ter podal številne primere iz vsakdanjega življenja. Ogledate si ga lahko na Netflixu.



Izraz umetna inteligenca (angl. Artificial Intelligence) marsikoga navdaja s strahom, občutkom neznanega, z idejo, da bo kmalu konec sveta, ali na drugi strani z optimizmom in potencialnimi priložnostmi. Strahove ali radovednost lahko odpraviš z brezplačnim spletnim tečajem, ki na enostaven način predstavi vse aktualne pojme področja, razloži, kje vse je že prisotna umetna inteligenca, opisuje kakšne so smernice in kako izkoristiti »novo« tehnologijo v poslovnem svetu ter ovrednoti njen širši vpliv na družbo. Spletni tečaj ti bo vzel eno dopoldne. Verjamem, da že imaš v mislih kakšen izziv, ki ga bo tudi tebi pomagala rešiti umetna inteligenca.



V času, ko število stičnih točk s kupci stalno narašča, je izkušnja z blagovno znamko postala odgovornost celotnega podjetja, ne samo marketinga in prodaje. Pobude vedno izvirajo iz vodstva in se širijo skozi vse oddelke podjetja, katerih naloga je dosegati ali presegati pričakovanja strank. V članku boste izvedeli, kako celostno negujejo odnos s strankami v največji slovenski banki NLB in pri prestižni avtomobilski znamki Lexus. 



Podcast, ki ga Debbie Millman ustvarja že od leta 2005, se z več kot pet milijoni letnih prenosov uvršča med najbolj poslušane na svetu. Za pogovorne intervjuje nabira goste z vseh področij kreativne industrije, od pisatelja Malcoma Gladwella ter umetnice Marine Abramović do velikih imen iz sveta grafičnega oblikovanja. Oddajo vedno zaključi z geslom: “In zapomnite si: lahko govorimo o spremembah, lahko delamo spremembe, lahko pa tudi oboje.”



V tej epizodi Miha Šalehar gosti kreativnega direktorja agencije Pristop Aljošo Bagolo. Spregovorita o algoritmih, na podlagi katerih deluje oglaševanje na družabnih omrežjih, ter s tem povezanih zmotah uporabnikov omrežij. Ob tem se dotakneta psihologije, ki jo izkoriščajo oglaševalci, ter odgovorita na vprašanje, zakaj so oglasi za pralne praške še danes enaki kot v 70. letih. Zaključita s smernicami, kako se proti zlorabi osebnih podatkov boriti v dobi, ko je preveč podatkov v rokah premalo ljudi.



Od začetka uporabe uredbe GDPR je minilo že nemalo časa, zdi pa se, da nekateri o njej ne bodo začeli razmišljati vse do sprejetja ZVOP-2. Na najbolj pogosta vprašanja in dileme, vezane na Splošno uredbo o ravnanju z osebnimi podatki, v epizodi Kaj je GDPR in kako bo vplival na vaše poslovanje? podcasta Tandem odgovarjata priznana strokovnjaka Matija Jamnik in Nataša Pirc Musar.